Sem jo prebrala. Konec je, tako kot pri Da Vinčijevi šifri BV^I , ampak ok naj mu bo.

Knjiga se gre o NSA (National Security Agency) in o njihovih kriptografih oz. o glavni kriptografinji. Po spletu naj bi krožila šifra, katero ni mogoče dekodirati. Kriptografinja in njen šef seveda hočeta preveriti, če je to res. Začenja se tekma s časom, saj računalnik, kateri naj bi razbil šifro dela že več kot 18 ur. Na žalost ne vedo, kaj se bo zgodilo, če bo delal 24 ur. Poleg te zgodbe spremljamo še zgodbo fanta, oz. njenega zaročenca, kako se trudi v Španiji dobiti prstan, na kateri naj bi bila napisano geslo za pregled alogoritma šifre. Na koncu ugotovijo, da to ni nobena šifra, ampak je virus in da se lahko pri geslu za prekinitev virusa, zmotijo samo 2x.

V glavem, konec je totalno predvidljiv. Lahko bi se končal vsaj 2 poglavji prej, pa je pisatelj Don Brown podaljševal. Jaz sem takoj ugotovila, kakšno je geslo za prekinitev virusa. Bila je številka 3, ker to je razlike med elementoma atomske bombe, ki so jo američani vrgli na Japonsko.

Kot Da Vinci, me je tudi tukaj konec totalno razočaral in tako vrgel slabo luč na celotno knjigo.

0%

0%

1. brez veze[kaj delaš kle]

počasi na svoj dolgo pričakovani dopust. Pogrešal me ne bo nihče, fotke pa objavim, ko se vrnem.

Uživajte.

0%

0%

Tako, pa smo šli s softball ekipo tudi malo na tuje igrat.

V petek smo se dobili ob 12ih na igrišču, kjer smo vzeli še zastavo in se dogovorili, kje se ustavimo. Ko smo natankali na Ravbarkomandi, smo šli novim dogodivščinam naproti. Let smo imeli ob 20.50 iz Trevisa. Fernetiče smo lepo v miru prečkali, tudi po italijanski avtocesti je šlo dovolj hitro, ustavilo se je pa pred cestnino v Trevisu. Tam smo čakali eno uro. Kriza. In potem se pri nas “tranzitni” tujci razburjajo, ker morajo čakati v vrsti. Ok, pustimo sedaj to.

Ker smo bili dovolj zgodaj v Trevisu, smo se odločili, da gremo še malo v mesto. Mesto, vsaj kot smo videli, ni nič posebnega. Italijanov itak ne prenesem . Ker se je približevala ura odhod, smo se zapeljali nazaj na letališče. Avtomobile smo parkirali na njihovem pokritem parkirišču, kjer ti pazijo na avto. Check-in in preverjanje je šlo lepo mimo. Nobenemu ni nič piskalo .

Naše letalo:

Na Irsko smo prileteli ob 23.30 ob njihovem času, se pravi 00.30 ob našem času. Na Irskem smo vzeli en rent-a-car in ker nas je bilo 11, je imel voznik (naš) veliko dela. 3x je moral peljati v hotel in nazaj. Jaz sem se v posteljo ulegla ob 2.00.

Avto:

Hotel:

Soba:

V soboto smo se zbudili v oblačno in rahlo deževno jutro. Ob 7.30 smo šli na zajtrk. Ker jaz ne smem jesti pšenice (alergija na gluten), sem lahko jedla samo maslo in marmelado, ker ostalo ni 100%, da je brez glutena. Ostali so jedli irski zajtrk: vmešana jajčka, klobasa, krompir in fižol. Ko smo pojedli, smo se oblekli v dres in se razdelili v 3 skupine za vožnjo na igrišče.

Prva naša tekma se je začela ob 11.00. Na velikem travniku (igrišču) so bila 4 igrišča. Travnik je bil kar malo razmočen od dežja. Med tekmo je skoz rahlo deževalo, občasno se je prikazal sonček, vendar ker tako močno piha, se je vreme spreminjalo na 3 sekunde. Resnično. Ne pretiravam. Ko je posijal sonček, smo bili vsi veseli, a ne za dolgo, ker se je čez trenutek zopet ulil dež. Enkrat se je tako močno ulilo, da smo bili mokri do spodnjih hlač. Seveda se je to vse sušilo na nas, ker ni bilo časa, da bi se preoblekli. Prvi dan smo imeli 5 tekem. Vseh ekip je bilo 27, razdelili so jih v 3 skupine. Mi smo bili v najboljši skupini (ne vem od kje njim ideja, da smo mi profesionalci), kar se je poznalo v igri. Čeprav smo prvi dan samo eno tekmo zmagali, sem ponosna na našo igro, ker smo zelo dobro igrali.

Za tiste, ki jih zanima: igrali smo slow pitch. Igra je zelo podobna baseballu/softballu, le da je ekipa sestavljena iz 5 žensk in 5 moških. Lahko igrajo 6/4, vendar v takšem primeru morata biti pitcher (tisti, ki meče) in catcher (tisti, ki lovi za batterjem) moška. Na igrišču je 10 igralcev, kar je razlika od baseballa/softballa, kjer jih je 9. Pitcher mora žogo zalučati proti batterju v loku. Igra je bolj dinamična od softballa - fast pitch.

Prvi večer so Irci pripravili nekakšen spoznavni večer v klubu The Stables. Muzka je bila odlična. Za vse okuse nekaj. Spet sem v postelja šla ob 2.00. In to jaz, ki tako rada spim .

Nedelja. Sončna. Hvala bogu. Spet zajtrk ob 7.30 in na igrišče. Ker smo bili 5. v naši skupini, smo padli v eno skupino nižje. Tam smo igrali tekmo za nadaljevanje, katero smo zmagali in prišli v 1/4 finale. Ta tekma nam na začetku ni ležala, vendar smo se hitro pobrali in jo zmagali. Ko je enkrat igralec od nasprotne ekipe tekel proti prvi bazi, me je butnil v ramo, da me še sedaj malo boli. Na srečo je bil out, ker me je oviral pri lovljenju. To tekmo smo tudi zmagali in prišli smo v 1/2 finale. Tu pa smo na žalost zgubili, vendar samo za eno piko. Samo en inning nam je manjkal, pa bi jih premagali. No ja, pa saj smo odlično igrali za pri naš resni turnir. Na koncu smo bili 3. v naši skupini. Za moje pojme, odlično, kot da bi bili prvi.

Fantje so po končani tekmi odprli steklenico Jamisona. Ko smo prišli do avta, so odkrili v prtljažniku še eno steklenico in so jo spili. Na koncu, je bilo eno veliko vprašanje, kdo bo sedaj vozil? In seveda, je ta čast, če sploh lahko temu tako rečem, doletela mene, ker itak nikoli ne pijem. Prva vožnja po levi je bila malo mučna. 2x sem butnila v robnik . Naslednje vožnje so bile odlične. Fajn je peljati po levi strani. Malo moraš paziti, ker če zavijaš na levo, zaviješ takoj, če pa zavijaš na desno, pa moraš zaviti čez cestišče na desno. V glavnem, sedaj obvladam vožnjo po levi .

Ko je zadnja skupina prišla v hotel, je bila ura okoli 21ih. Na igrišču so izvedeli, da bodo nekateri Irci šli v kitajsko restavracijo Jasmine Palace. Preden so se naši odločili ali gredo ali ne, je bila ura že več kot 22. Ok, potem se jih 5 odloči da gremo, jaz seveda vozim. Vključimo garmina in iščemo ta Palace. Garmin ga ne najde, vendar se vseeno odpeljemo in na poti vprašamo gardo (njihova policija), kje je. Bili smo zelo blizu, samo za vogal bi morali zapeljati in bi ga našli sami. Ura je bila že pozno in seveda so v kitajski že nehali servirati hrano. Ker so bili zelo lačno, so na isti ulici našli kitajsko to-go. Jaz sem jedla french fries. Ob 00.30 se odločimo, da gremo v en drug night club, kjer so bili Irci. Ob 00.45 ga le najdemo in parkiramo avto. Stopim iz avta in vidim v sprednji levi gumi en velik kos stekla. Sredi noči smo menjali gumo . Sedaj je to smešno, vendar takrat je bilo to žalostno. V klubu smo ostali do 2.00 in tudi to noč nisem šla prej spat.

Naslednji dan, ponedeljek, sem šla samo jaz na zajtrk ob 7.30. Nato sem počasi spakirala in se presedla v avlo hotela, kjer sem čakala na ostale. Ta dan smo imeli let ob 17.00, pred tem pa smo rekli, da si gremo malo mesto pogledat. Kar ni jih bilo in končno so se nekateri primajali do avle okoli 10.00. Prva runda je bila v mestu ob 10.30, iz mesta pa naj bi šla ob 12.30. Malo smo se sprehajali po mestu, katero je zelo lepo. Poslikala sem nekaj slik in se vrnili v hotel. Na poti do hotela, nam je avto zelo umazalo, ker so “kao” čistili cesto.

Umazan avto:

V hotelu smo nato počakali še na ostale in ko so prišli, je šla prva runda že na letališče Shannon.

Naredili smo check-in in ker je bilo še dovolj časa, smo šli malo na ploščat gledat letala. Imeli smo srečo, ker je eno letalo takrat pristajalo, eno pa je kasneje tudi vzletelo.

Vzlet letala:

Pri preverjanju potnikov (preden greš v prostor čakanja), pa tukaj nisem imela sreče . Vsakič je piskal aparat. Sem se sezula, pa je piskal. Dam uro dol, pa piska. Na koncu sem morala stegniti roke, da me je policistka pregledala. Kriza, kar čuden občutek. Ampak me tolaži to, da je večinoma vsem piskalo. No, ob 16.30 smo pohiteli do vrat 4, vendar so bila še zaprta. Ker smo bili vesele, da gremo domov (čeprav je Irska zelo lepa in bi še ostala, sem bila vseeno vesela, da grem domov), smo se zelo smejali in zganjali norčije. Ljudje so nas malo čudno gledali, pa nam je bilo čisto vseeno. Ker nekaterih še ni bilo pri vratih, smo se mi zmenili, da bomo rezervirali dve vrsti sedežev, da bomo skupaj sedeli. Končno so se ob 17.00 odprla vrata in stekli smo v zadnjim vratom letala, kjer smo se hitro vsedeli.

Irsko letalo: (povsod, kjer je le mogoče imajo tri peresne deteljice)

Končno smo se začeli premikati in najlepši občutek vzleta je kmalu minil. Ko je meni vzlet všeč. Ko te pribije na sedež . Po treh urah letenja (med letenjem se seveda ura premakne) smo pristali v Trevisu, kjer pa nas čakajo naši avtomobili. Začne se še vožnja domov. Ker so nekateri lačni (revčki ubogi), smo se ustavili, da so lahko nekaj pojedli. Nato pa nazaj v avto, 140km/h in lepo proti Sloveniji. V postelji sem bila ob 1.30 .

Še nekaj slikic skozi letalsko okno:

Mesto:

0%

0%

Tako, pa imava s sestro vrisan načrt najinega dopust v Provansi. :approve: (kje je zeleni smajli). Včeraj zvečer sva na zemljevidu obkroževali kraje. Prenočišče si bova sproti iskali, le za prvi dve noči si bova v soboto rezervirali.

Kaj si želiva pogledati:

• La Turbie
• Eze,
• Valensole, polja sivke (če bodo še septembra)
• Sisteron, pozabila že zakaj ta kraj
• Camargue, naravni park
• Nimes
• Aix-en-Provence
• Avignon
• Orange
• in seveda znani akvadukt Pont-du-Gard

Zadnji kraji imajo veliko stavb še iz časov rimljanov in to si moram nujno pogledat. Problem je, ker so tudi v Provansi značilne bikoborbe in mogoče mi spet ne bo uspelo videti areno (ko sem bila v Rimu, je bil Kolosej v prenavljanju).

Ko končava z ogledom Provanse, greva obujat spomine v dolino Loire. Občasno smo tam preživeli dva tedna in bilo je enkratno. Tam bova tudi prespali, preden se odpraviva proti Parizu oz. proti Givernyju. Tam si bova ogledali Monetove vrtove. Upam, da nama bodo sedaj usojeni. Na zadnje, ko smo bili v Franciji, smo se zastonj peljali 500 km . Ja, to se lahko samo nam zgodi. Pa čeprav vemo, da imajo Francozi zelo čuden delovni čas. Muzeji so lahko zaprti ob ponedeljkih ali ob torkih. Odvisno, kakšen muzej je: narodni ali mestni. No, midve s sestro sva bili prepričani, da bo muzej v Givernyju narodni (državni), vendar je mestni . Letos planirava tja priti v sredo.

Aja, pa trgovine imajo lahko tudi zaprte ob nedeljah in ponedeljkih. Čudni so ti Francozi , ampak smo mi še zmeraj všeč .

Komaj čakam. To bo najlepši dopust, pa čeprav bo po vsej verjetnosti deževalo (kot vedno, kadar grem na dopust).

0%

0%

Pa sem jo le dobila, novo softball opremo.

Rokavica je še trda, vendar jo bom kmalu zgonila. Parkrat na treningu, pa bo takšna kot stara rokavica. Je ful lepa in diši po usnju.

Potem so tukaj še batting gloves. Brez njih sploh ne znam več tolčt. Sem se že preveč navadila na njih. Fajn je, ker ti potem resnično kij ne drsi iz rok, pa še dlani imaš čiste, ker drugače imaš malo črne od ročaja.

Zadnje pa so še kopačke. Včasih sem imela kopačke z metalnimi čepi, pa sem izvedela, da so pri slow pitchu prepovedane in sem si raje nove kupila s plastičnimi čepi.

Edino, kar mi še manjka so hlače. Zgleda, da sem stare enkrat stran zabrisala, tako da si moram kupiti nove.

Kok sem vesela, ko se mi je končal faks in lahko spet začem igrati moj šport. Čisto sem zaljubljena v baseball / softball. To je tako fajn igra. Večina ljudi je ne zastopi, vendar je resnično čisto enostavna. V Ameriko me drugače ne vleče, vendar eno ameriško igro baseballa pa bi takoj pogledala.

0%

0%

Danes sem to dobila po mailu. Nekatere so me prav nasmejale.

Moram priznati, da so nekatere prisrčne in prav logične. Znajo razmišljati ti “palčki”.

• Muslimanska Biblija se imenuje Kodak.
(in Fuji se po japonsko reče, če nekdo umre…)

• Papež živi v Vakuumu.
(bi bilo lepo!)

• V Franciji so nekoč usmrtitev zločincev izvajali z želatino.
(to pravzaprav niti tako ne boli)

• Pri nas se lahko moški poroči le z eno žensko. To imenujemo monotonija.
(Frustrirajoče, če tako razmišljajo že v 2. razredu…)

• Pri nas ima vsak svojo sobo. Le očka ne, on mora vedno spati pri mamici.
(kruta usoda!)

• Ribe se razmnožujejo tako, da valijo iskre.
(Hm..?)

• Vrtni palčki imajo rdeče čepice zato, da se jih opazi pri košnji trave.
(to celo zveni logično!)

• Moški se ne morejo poročiti z moškimi, ker se potem ne bi nihče mogel stlačiti v nevestino obleko.
(kakšna škoda)

• Življenjsko zavarovanje je denar, ki ga dobi tisti, ki preživi smrtno nesrečo.
(drži! In ti ljudje potem v večini primerov živijo pod drugim imenom v Braziliji, recimo!)

• Moji starši kupujejo le recikliran toaletni papir, ker je bil že enkrat uporabljen in ne škoduje okolju.
(prijetno!)

• Pravzaprav je posvojitev boljša možnost. Tako si lahko straši sami izberejo svoje otroke in jim ni treba vzeti prav tistega, ki ga dobijo.
(Enako velja tudi za hišne ljubljenčke.)

• Adam in Eva sta živela v Parizu.
(to je pa lepo!)

• Med tednom Bog živi v nebesih. Le ob nedeljah pride v cerkev.
(vendar ima vedno probleme s prevelikim številom cerkva…)

• Severni pol se obrača v nasprotni smeri od južnega.
(Na Ekvatorju mora to prav smešno izgledati…)

• Krave ne smejo teči hitro, da ne razlijejo mleka.
(kako prisrčno!)

• Deževniki ne grizejo, saj imajo spredaj in zadaj rep.
(Tudi to zveni zelo logično!)

• Breskev je kot jabolko s tepihom.
Če jemo bolane krave, dobimo ISDN.
(In kaj moramo pojesti, da bi končno dobili ASDL?)

• Ribje paličice so že dolgo mrtve. Ne morejo več plavati.
(Pač, v maščobi!)

• Nisem krščen, sem pa zato cepljen.
(To tudi zna biti bolj koristno.)

• Potem ko so ljudje nehali biti opice, so postali Egipčani.
(Tega pa nisem še vedel!)

• Vlak je ustavil s cvilečimi zavorami in potniki so se izpraznili na peron.
(So imeli po takšni vožnji pač hudo potrebo…)

• Ves svet je postal pozoren, ko je Luther 1517 izobesil svojih 95 protez na cerkvena vrata v Wittenbergu.
(Radi verjamemo.)

• Pomlad je prvi letni čas. Spomladi kokoši valijo jajca, kmetje pa krompir.
(jak, ne bom več jedel krompirja!)

• Stric je prašiča pripeljal v skedenj in ga z dedkom enostavno zaklal.
(če je bil ravno pri roki…)

• Pred 8 dnevi se je očetu na glavo usedel krotek lišček. Ta je bil ravno na poti v službo.
(Toda še vedno je okrog 4,8 Mio brezposelnih liščkov.)

• Moja teta je imela tako močne bolečine v sklepih, da je roke komaj lahko dvignila nad glavo. Z nogami je imela prav take težave.
(Ok, potem imam očitno tudi jaz bolečine v sklepih..)

• Umetnostna drsalka je izvedla svojo pirueto, ob tem pa so ji lastni vetrovi dvignili krilo.
(Ups…)

• Krog je okrogel kvadrat.
(Tudi tako lahko gledamo na stvari.)
• Zemlja se vrti 365 dni vsako leto. Vsako leto za to potrebuje en dan več in to se obračuna v februarju. Zakaj tako, ne vem. Mogoče zato, ker je v februarju vedno tako mraz in gre malo bolj na trdo.

• Moja sestra je zelo bolna. Vsak dan vzame eno tabletko. Ampak to naredi naskrivaj, da si moji starši ne bi delali skrbi.

• Ena najbolj koristnih živali je prašič. Od njega lahko uporabimo vse, meso od spredaj do zadaj, kožo za usnje, ščetine za ščetke in ime za žaljivko.

• Živalska teorija:
Veliko psov ima rado vodo. Nekateri v vodi celo živijo, to so morski psi.

• Vse ribe izlegajo jajčeca. Ruske celo kaviar.

• Živalski vrt je super. Tam lahko vidiš živali, ki sploh ne obstajajo.

0%

0%

Nabavila sem si teniske in to kar preko spleta (superge.si).

Odlična zadeva. Izbiro imajo ogromno, tako da sem si komaj izbrala superge. Seveda so vse teniske bele barve. Zakaj??? A mi zna nekdo to razložit. Takoj, ko bom stopila na igrišče, jih bom umazala. In seveda ne bodo več bele, ampak rdeče. Zato me zanima, zakaj za vraga so vse teniske bele barve. Jaz sem seveda iskala modre . Tisti, ki me pozna, ve, da je to moja naj barva. Še sobo imam pobarvano modro-rumeno. V bistvu je vse v moji sobi modro-rumeno, tudi posteljnina.

No v glavnem, kupila sem si teniske, sedaj pa izbiram igrišče. Ima kdo kakšno idejo? Aja, sem začetnik v tenisu. Ok, v srednji šoli sem res nabijala na steno, pri telovadbi pa igrala s sošolko. Dvomim, da se to sploh še šteje med znanje tenisa.

Sedaj pa čakam še na eno igračo. Mojo novo baseball rokavico. Upam, da jo že jutri dobim in jo seveda preskusim v petek na treningu. Prav tako moram preskusiti nove kopačke. Komaj čakam.

0%

0%