CSI – Crime Scene Investigation
knjige 10.12.2007
Napisal Max Allan Collins.
V slovenščino sta trenutno prevedeni dve knjigi: Mesto greha in Dvojna igra. Upam, da jih bodo prevedli še več.
Naslov vse pove. Tisti, ki poznajo nadaljevanko, poznajo vse. Knjiga je zelo napeta. Pravi užitek jo je brati, ker si lahko vse karakterje tudi predstavljaš. Občasno so dialogi tudi duhoviti, tako kot v nadaljevanki. Obe knjigi sem prebrala v dveh dneh (ok res je, da sem bila bolana in nisem imela kaj drugega početi, kot pa brati), vendar sta resnično zanimivi. Primeri so zanimivi in so kar natančno opisani. V obeh knjigah se zgodita dva umora in je tako skupina nočne izmene CSI Gila Grissoma razdeljena na dva dela.
Hvala bogu, da so se spravili dati pravo CSI nadaljevanko v papirno obliko, ker če bi dali CSI:Miami, bi jaz ponorela. H.-jeve enozložnice me pač vedno spravijo ob živce. Me pa zanima, kako bi opisali njegovo večno dajanje očal gor in dol. (ta vikend sem pogledala 1.del 8.sezone originalnega CSI in na mojo žalost ugotovila, da enega karakterja ne bo več. če koga zanima katerega, naj klikne na footnoteI kasneje pa še 1.del 5.sezone CSI:Miami. jst sm mislila, da bom počla od smeha. hvala bogu za H., ker se tako vsaj malo narežim.
takšne dialoge, ki jih ima on, bi lahko še jst imela. njegova poza, ko drži pištolo
(tukaj bi rabla tistega smajlija, ki se meče po tleh od smeha) tudi tukaj lahko povem spoilerII )
V glavnem, irena – preberi si knjigi
107378c6f8b2b9c5abe706f9d3080f69
- Jorja oz. Sara Sidle gre stran. v 2.delu vsi ugotovijo, da imata z Gilom razmerje in kasneje po enem primeru ugotovi, da mora iti stran. poljubi Gila in zapusti nadaljevanko.[kaj delaš kle]
- H. ima sina, za katerega sploh ni vedel. revček bogi.[kaj delaš kle]
Knjigo je napisal Robert Harris.
Zgodba se dogaja 79 n.št., 4 dni pred izbruhom Vezuva, ki je uničil Pompeje. Po čudnem izginotju vodovodarja (inženirja) Eksomnija, je za upravljanje Avgustovega vodovoda postavljen mlad, pošten inženir Mark Atilij Prvi. Voda v vodovodu začne usihati in Atilij je odločen, da bo ugotovil zakaj. Ko ga Korelija, hči mestnega bogataša Ampliata (on je bivši suženj in zato še bolj krut do svojih sužnjev, kot pravi rimljani) pokliče na pomoč, da bi rešil pred smrtjo sužnja, ugotovi, da se v vodovodu nabira žveplo. Zakaj?
Z načrtom, kako bo rešil vodovod, se opravi k admiralu, ki skrbi za mesto. Ta mu v pomoč ponudi ladjo, s katero Atilij in njegovi pomočniki odplujejo proti Pompejem, kjer bodo zbrali dovolj materiala in sužnjem, da bodo vodovod popravili. V Pompeje pripljuje tudi Kornelijin oče z družino, ki pa ima za Atilija čisto drugačne načrte. Namerava ga podkupiti, da bo imel del vodo samo za svoja kopališča. Ker pa je Atilij zelo pošten, se temu upre. Ko Kornelija izve, da je oče podkupil tudi prejšnjega inženirja in da namerava Atilija spraviti iz poti, se odpravi do Atilija, ki pa že pod vnožjem Vezuva popravlja vodovod. Naprej vam pa ne mislim več povedati.
Knjiga je zelo napeta. Dobro opisuje rimski način vodovoda in njihov čas. Tudi, ko izbruhne Vezuv, to zelo nazorno opiše, kot da bi bil tisti trenutek tudi ti v Pompejih ali pa kje v bližini.
Pred časom, so razmišljali, da bi posneli film in so si sedaj premislili. Ne vem zakaj. Prav škoda. Me prav zanima, kako bi naredili Pompeje, vodovod… Če bi imela časovni stroj, bi šla takoj v stari Rim pogledat Julija Cezarja
in v Egipt pogledat Ramzesa II.
Otroci zemlje
knjige 30.10.2007
Je skupek petih knjig pisateljice Jean M. Auel.
Prva knjiga: se imenuje Rod jamskega medveda, v kateri spoznamo kromanjonko Ajlo. Ko v potresu izgubi starše, jo najdejo neandertalci in jo posvojijo. Tekom odraščanja spoznava, da je drugačna. Nekateri jo sprejmejo medse, še posebej vrač, kateri jo nauči zdravljenja, nekateri pa jo ne marajo, ker je drugačna. Pravilo neandertalcev je, da samo moški lahko lovijo, ženske pa doma skrbijo za družino.I Ona se temu upre in se začne na skrivaj učiti lova, kar pa odnose še bolj poslabša. Vodja jo ponižuje psihično, telesno in tudi posiljuje.II Ko rodi otroka, se odnosi še drastično poslabšajo. Nekega dne se na smrt skrega z vodjem roda in mora zapustiti rod, seveda brez otroka in ločitev je še težja. Konec prve knjige.
Druga knjiga: se imenuje Dolina konj. Ajla, katera je morala zapustiti rod, si najde zavetišče v jami. Na srečo zna loviti hrano in ker je zelo radovedna, je nekega dne odkrila tudi kremen, s katerim seveda zelo hitro prižge ogenj. Ko želi nekega dne uloviti konja, se v njeno past ujame kobila z žrebičkom. Ker se ji žrebiček smili, ga posvoji. Ko žrebiček zraste, ji pusti, da ga jaha. Kasneje posvoji še volka. Seveda mora biti tudi v takšni knjigi malo ljubezni.
Ko se nekega dne vrača domov najde dva ranjena kromanjonca. Eden je bil na žalost že mrtev, eden pa je bil komaj živ. Odloči se, da ga bo negovala, kot jo je naučil vrač. Kromanjoncu je ime Žondolar in sčasoma v njej prebudi ljubezen. Zaradi dolgega življenja pri rodu (neandertalcih), je pozabila na govorico kromanjonov in je bilo sporazumevanje z Žondolarjem malo težko. V zahvalo za podarjeno življenje, jo začne Žondolar spet učiti govoriti. Ljubezen je rasla in rasla in sčasoma želi Žondolar domov. Ajla se ni želi ločiti od njega in sta sklenila, da gresta skupaj k njemu domov. Konec druge knjige.
Tretja knjiga: se imenuje Lovci na mamute. Sedaj že dobro poznamo Ajlo, Žondolarja pa začenjamo spoznavati. Na poti domov srečata še nekaj kromanjonov in se za nekaj časa pri njih ustalita. Ta rod ima otroka, ki je mešanica neandertalca in kromanjona, tako kot njen sin, katerega je morala pustiti pri rodu jamskega medveda. Zaradi življenja pri neandertalci pozna njihovo govorico in tako je edina, katera se lahko sporazumeva z otrokom. Lovci so ji zelo hvaležni, ker ga razumejo, ker poznajo njegove potrebe,… Žondolarjevo domotožje pa je vedno huje in tako se le odločita, da je čas, da zapustita lovce in gresta k njemu domov. Ajla nekaj časa ni prepričana ali bi šla z njim, ker ne ve, kako jo bodo tam sprejeli. Ker pa je njuna ljubezen velika, se na koncu le odloči iti z njim. Konec tretje knjige.
Četrta in peta knjiga: ti dve knjigi na žalost še nista prevedeni v slovenščino,III vem pa, da v četrti opisuje pot, v peti pa življenje pri Žondolarju.
- no, v nekaterih sedanjih družinah je mišljenje moških še vedno isto
[kaj delaš kle] - čeprav temu oni ne rečejo posilstvo, v naših in njenih očeh to je[kaj delaš kle]
- prve tri so bile že zdavnaj prevedene v slovenščino in sedaj se je založba Učila, da bo knjige spet prevedla in s tem tudi zadnji dve. No, tukaj pa se vse zaplete. Na drugo knjigo čakam že več kot dve leti. Sem jim že pisala, kdaj bo, pa nobenega odgovora. Na srečko imam prve tri knjige že, zadnji dve pa imam v angleščini[kaj delaš kle]
Digitalna trdnjava
knjige 31.08.2007
Sem jo prebrala. Konec je, tako kot pri Da Vinčijevi šifri BVI , ampak ok naj mu bo.
Knjiga se gre o NSA (National Security Agency) in o njihovih kriptografih oz. o glavni kriptografinji. Po spletu naj bi krožila šifra, katero ni mogoče dekodirati. Kriptografinja in njen šef seveda hočeta preveriti, če je to res. Začenja se tekma s časom, saj računalnik, kateri naj bi razbil šifro dela že več kot 18 ur. Na žalost ne vedo, kaj se bo zgodilo, če bo delal 24 ur. Poleg te zgodbe spremljamo še zgodbo fanta, oz. njenega zaročenca, kako se trudi v Španiji dobiti prstan, na kateri naj bi bila napisano geslo za pregled alogoritma šifre. Na koncu ugotovijo, da to ni nobena šifra, ampak je virus in da se lahko pri geslu za prekinitev virusa, zmotijo samo 2x.
V glavem, konec je totalno predvidljiv. Lahko bi se končal vsaj 2 poglavji prej, pa je pisatelj Don Brown podaljševal. Jaz sem takoj ugotovila, kakšno je geslo za prekinitev virusa. Bila je številka 3, ker to je razlike med elementoma atomske bombe, ki so jo američani vrgli na Japonsko.
Kot Da Vinci, me je tudi tukaj konec totalno razočaral in tako vrgel slabo luč na celotno knjigo.
- brez veze[kaj delaš kle]
Dedu za petami
knjige 15.07.2007
Ker sem šla v petek na koncert, sem za branje na avtobusi vzela knjigo od Paasilinne Dedu za petami.
Knjiga je zanimiva in zabavna že od začetka. Gospodovalna babica pošlje svojega vnuka po deda, kateri se je spet odločil, da ima za nekaj časa dosti svoje žene in jo je mahnil po Skandinaviji. Najprej vnuk ni bil preveč navdušen nad idejo, da bi šel on po deda, ker je zelo strahopeten, vendar je bil že pri prvi dogodiščini hvaležen dedu, da je pobegnil. Ko le ujame dedka, kateri je navdušen nad svojim vnukom, da mu ga je uspelo najti (je namreč edini, ki mu je to uspelo), jo skupaj mahneta po Evropi. Dogodivščin kar ni konec. Občasno pišeta babici, da sta OK, da ne bo v skrbeh.
Knjiga je lahkotna za branje. Poglavja so kratka, kar je zame zelo pomembno, ker lahko knjigo hitro odložiš.
Lani sem na poti do koncert Robbija Williamsa prebrala od Passilinne Zajčje leto, ki pa je tudi zanimiva. Ta se gre o gospodu, ki je v svoje varovanje vzel zajčka.
Kratka zgodovina skoraj vsega
knjige 10.07.2007
je trenutno moje branje. Začetno poglavje je bilo mogoče malo težko, ampak ko sem prispela do moje kemije, se mi je vse odprlo. Mendeljejev, Bohr, Heisenberg itd. Moja večna strast je resnično kemija. Že ko sem bila v 4. razdedu in sestra v 7., sem začela spoznavati kemijo. Atomi, kateri so sestavljeni iz jedra, okoli pa letijo elektroni. Pa kako smo risali te elektrončke na krogcih. Ko sem prišla v 7. razred, se je moja strast še bolj okrepila. Profesorica nam ni povedala, kako je zgrajen periodni sistem elementov, vendar je samo povedala, da so porazdeljeni po številu atomov (tako na hitro) in da so še razdeljeni po lastnostih. Ko pa sem ga jaz dobro pogledala, sem videla, da ni samo to. Je dosti več. Mendeljejev je bil genij. Razdelil jih je v skupine in periode. Skupine ti povedo atomsko število, periode pa ti povedo, koliko elektronov ima lahko največ na zadnjem nivoju (orbiti). Prva jih ima 2, druga 8, tretja 18, četrta 32 (upam, da sem si prav zapomnila – no nekako tako gre). Števil elektronov in protonov je enako. Ko smo pisali kontrolko in smo morali spet risati elektrončke na krogcih, sem jaz samo pogledala periodni sistem. Pogledala sem:
- v kateri skupini in periodi je element, kar mi je povedalo, koliko ima prostih elektronov na zadnjem nivoju
- atomsko število mi je povedalo število elektronov
- perioda mi je tudi povedala, koliko je nivojev.
Dosti o tem. Dvomim, da je še komu to zanimivo.
Moja strast je bila tako močna, da sva s tatijev kupila vse pripomočke za domači laboratorij. Doma sem imela od petrijevk, pa vse do čaš, merilnih valjev, bučk in še bi lahko naštevala. Občasno se je iz kuhinje kadilo
Ker pa mi je bila kemija tako všeč, sem se seveda odločila tudi za srednjo kemijsko. Anorganska mi ni nikoli ležala, organska je bila šele v 4. letniku zanimiva, kjer smo vzeli alkohole
. Kemijsko procesna, omg, kakšno ime. Dolgčaaaaaaaaaaaaaassssssss. Ampak fizikalna in analizna sta razred zase. Najbolj zanimivi kemiji za moje pojme. V 4. letniku sta si bili ti dve kemiji zelo podobni. Tukaj sem prvič v življenju prebrala knjigo, ki jo je priporočila profesorica. Naslov je Del in celota in govori o Heisenbergovem principu nedoločljivosti, o modelu atoma.
Da se vrnem nazaj k knjigi. Knjigo priporočam vsem, ki jih zanima, kako je nastalo vesolje, zemlja, življenje na njej itd. Napisana zelo lahkotno in občasno ima pisatelj zelo smešne komentarje. Ker kot veste, so ponadadi v fiziki zelo velike številke ali pa v kemiji zelo majhne številke, nam pisatelj te razloži na razumljiv način, tako da nam da primerjavo, katero si lahko predstavljamo.
